Kljub temu, da si naše gozdove delimo s približno 400
medvedi, je verjetnost, da se z njimi srečamo, precej majhna. Vseeno
vsako leto poslušamo zgodbe sprehajalcev, ki so nehote naleteli na
medveda ali celo na medvedko z mladiči. Kako ravnati v takšnem primeru,
da ne bi prišlo do najhujšega?
Da bi lahko ob srečanju z medvedom pravilno reagirali, moramo dobro
razumeti njihovo obnašanje. Prva stvar, na katero ne smemo pozabiti je,
da
medved izredno dobro sliši in voha, medtem ko vidi
precej slabše. Zato jih le stežka presenetimo - do izjem prihaja, ko je
zatopljen v iskanje hrane ali ko medvedko zamotijo mladiči.
Tudi
v teh primerih še ni nujno, da smo ljudje v nevarnosti – za medvede smo
namreč v prvi vrsti nevarni nasprotniki, ki se jim je najboljše
izogniti, in ne plen. Ravnanje medveda ob srečanju s človekom je tako
odvisno od njegovega občutka ogroženosti in možnosti umika.
Medved bo napadel le, če se bo počutil skrajno ogroženega, medvedka pa tudi, če domneva, da so ogroženi njeni mladiči.
Kdaj se medved počuti ogroženega?
To se zgodi takrat, ko se človek medvedu preveč približa in s tem
prekorači t.i. tolerančno razdaljo,
do katere živali še prenesejo bližanje napadalca. Ko to razdaljo
prekoračimo se počutijo tako skrajno ogrožene, da si ne upajo več
zbežati, ampak se lahko branijo le še z napadom. Kje je točka, po kateri
se nam ob srečanju s kosmatincem slabo piše, je težko določiti, saj je
odvisna od posameznega medveda. Tisti, ki so manj agresivni, nas lahko
spustijo nekoliko bližje, bolj občutljive pa bodo zagotovo medvedke z
mladiči.
Zaradi njihovih izostrenih čutov se medvedi pred ljudmi navadno
umaknejo že preden se jim preveč približamo, včasih pa na približevanje
kritični točki celo opozorijo z zastraševalnim nastopom oz.
navideznim napadom. Takrat
se medved navadno povzpne na zadnje noge, renči in rjove, a tudi v tem
primeru medved navadno ne napade, razen če ga h temu vzpodbudi ravnanje,
ki ga medved razume kot napad.
Kaj lahko naredimo?
-
Če se bi srečanju z medvedom raje izognili, je še
najboljše, da se zanesemo na njegova čutila. Najprej nas bo
najverjetneje zavohal, a ker lahko veter naš vonj odnese v drugo smer,
poskrbimo tudi za to, da nas bo slišal. Glasna hoja, petje in žvižganje ga bo zagotovo opozorilo na našo prisotnost, v temi pa ga bo prepodil tudi močan snop svetlobe iz baterijske svetilke
-
Če medveda srečamo na daljši razdalji, se moramo
umiriti in se izogibati sunkovitim gibom, ki nam v očeh živali dajejo
videz napadalca. Če je medved od nas oddaljen 30 ali več metrov, je
najboljše obstati na mestu in mu dovoliti, da nadaljuje svojo pot. Tudi
če medved hodi v vašo smer, je najboljše da obstanete in ga z zvokom
opozorite na svojo prisotnost. Navadno se medvedi v tem primeru
umaknejo, izjemoma se lahko medvedka z mladiči rjoveče zapodi v našo
smer, a se tudi v tem primeru od mladičev ne oddalji. Zato je najboljše,
da se takrat, ko se ukvarja z mladiči pričnemo počasi umikati, ko se zopet obrne proti nam, pa moramo obstati.
-
Če se znajdemo v medvedovi neposredni bližini,
je mirno ravnanje še bolj pomembno, a zaradi strahu navadno tudi veliko
težje. Mirno kri nam lahko ohrani misel, da medved ni krvoločen in da
se je srečanja verjetno ustrašil prav tako kot mi. Prav zato se moramo izogibati vsem nenadnim kretnjam in gibom, ki bi ga lahko še bolj prestrašila, saj bi v tem primeru lahko resnično napadel. Umakniti se moramo mirno in hitro.
-
Srečanja z medvedkami, ki vodijo mladiče, so lahko
najbolj nevarna, vendar je izzid srečanja tudi v tem primeru še najbolj
odvisen od našega obnašanja. Če se bo medvedka počutila ogroženo in bo
pričela z navideznimi napadi, moramo za umik počakati do trenutka, ko se
bo obrnila k mladičem. Umik mora biti pazljiv, pred
tem pa morate preveriti tudi, ali se kateri od mladičev ne nahaja v
smeri vašega pobega. Veliko težav lahko povzročijo tudi radovedni
mladiči, ki se ljudi ne bojijo in si nas želijo pobližje ogledati.
Takrat se je najboljše od njih čim hitreje umakniti.
-
Če nas na sprehodu spremlja pes, je najboljše, da ga
ne spuščamo s povodca. Medvedi se sicer tudi psov bojijo, vendar lahko
medvedka v strahu za mladiče psa napade. Pogosto se ti nato po pomoč
zatečejo k lastniku in tako k njemu pripeljejo tudi razdraženo medvedko.
Če nas bo pes spremljal na povodcu lahko, če medveda zavoha, z laježem na to opozori tako svojega lastnika kot tudi kosmatinca.
Kljub temu, da je medved napadalen le, ko se počuti ogroženega, ga nikoli ne smemo podcenjevati. B
ehavioristi ga uvrščajo med najbolj nepredvidljive živalske vrste; ob
dejstvu, da lahko teče s hitrostjo do 50 km/h in z enim samim udarcem
šape podre človeka, pa si zasluži vso našo pozornost in previdnost.
Povzeto po: A. Simonič: Srečanja z medvedom (1998).
Foto: