Translate

Prikaz objav z oznako Medved. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Medved. Pokaži vse objave

petek, 22. februar 2013

Preživeje v naravi: Divje živali v naravi

Medvedi na pohodnih poteh?
Pozdravljeni.
Pri nas k sreči še ne vidimo takih opozorilnih tabel(zgoraj). Seveda pa večkrat vidimo tablo območje medveda.
Območje medveda - previdnost ni odveč!
Kot zanimivost naj vam povem, da je medved po drugi svetovni vojni v bivši državi Jugoslaviji do smrti poškodoval 3 ljudi. Divji prašič pa malo manj kot 100. Torej se bi bolj morali bati divjih svinj, kot medveda. Omenil sem že, da je najpogostejši razlog napada medveda ravno najboljši človekov prijatelj...Pes, ki ni na povodcu, hitro naleti na medveda, nakar jo ucvre k lastniku, medved pa za njim. Posledice poznamo.
Kdo se koga bolj boji?
Poznamo pa tudi zelo plašne in zelo simpatične živali. Pa si jih poglejmo:
Lisica zvitorepka

Lisičji mladič

Poljski zajec (v Sloveniji)

Sova

Polži so zelo lepi in okusni

Postrv

Čaplja

Vidra

Navadni jelen

Štorklja

Siva čaplja

Vrabček
Seveda je to le kapljica v morje, saj imamo v Sloveniji res ogromno divjih živali.

nedelja, 27. januar 2013

Preživetje v naravi: Srečanje z medvedom


Kljub temu, da si naše gozdove delimo s približno 400 medvedi, je verjetnost, da se z njimi srečamo, precej majhna. Vseeno vsako leto poslušamo zgodbe sprehajalcev, ki so nehote naleteli na medveda ali celo na medvedko z mladiči. Kako ravnati v takšnem primeru, da ne bi prišlo do najhujšega?
Da bi lahko ob srečanju z medvedom pravilno reagirali, moramo dobro razumeti njihovo obnašanje. Prva stvar, na katero ne smemo pozabiti je, da medved izredno dobro sliši in voha, medtem ko vidi precej slabše. Zato jih le stežka presenetimo - do izjem prihaja, ko je zatopljen v iskanje hrane ali ko medvedko zamotijo mladiči.
Tudi v teh primerih še ni nujno, da smo ljudje v nevarnosti – za medvede smo namreč v prvi vrsti nevarni nasprotniki, ki se jim je najboljše izogniti, in ne plen. Ravnanje medveda ob srečanju s človekom je tako odvisno od njegovega občutka ogroženosti in možnosti umika. Medved bo napadel le, če se bo počutil skrajno ogroženega, medvedka pa tudi, če domneva, da so ogroženi njeni mladiči.


Kdaj se medved počuti ogroženega?

To se zgodi takrat, ko se človek medvedu preveč približa in s tem prekorači t.i. tolerančno razdaljo, do katere živali še prenesejo bližanje napadalca. Ko to razdaljo prekoračimo se počutijo tako skrajno ogrožene, da si ne upajo več zbežati, ampak se lahko branijo le še z napadom. Kje je točka, po kateri se nam ob srečanju s kosmatincem slabo piše, je težko določiti, saj je odvisna od posameznega medveda. Tisti, ki so manj agresivni, nas lahko spustijo nekoliko bližje, bolj občutljive pa bodo zagotovo medvedke z mladiči.
Zaradi njihovih izostrenih čutov se medvedi pred ljudmi navadno umaknejo že preden se jim preveč približamo, včasih pa na približevanje kritični točki celo opozorijo z zastraševalnim nastopom oz. navideznim napadom. Takrat se medved navadno povzpne na zadnje noge, renči in rjove, a tudi v tem primeru medved navadno ne napade, razen če ga h temu vzpodbudi ravnanje, ki ga medved razume kot napad.

Kaj lahko naredimo?


  • Če se bi srečanju z medvedom raje izognili, je še najboljše, da se zanesemo na njegova čutila. Najprej nas bo najverjetneje zavohal, a ker lahko veter naš vonj odnese v drugo smer, poskrbimo tudi za to, da nas bo slišal. Glasna hoja, petje in žvižganje ga bo zagotovo opozorilo na našo prisotnost, v temi pa ga bo prepodil tudi močan snop svetlobe iz baterijske svetilke
  • Če medveda srečamo na daljši razdalji, se moramo umiriti in se izogibati sunkovitim gibom, ki nam v očeh živali dajejo videz napadalca. Če je medved od nas oddaljen 30 ali več metrov, je najboljše obstati na mestu in mu dovoliti, da nadaljuje svojo pot. Tudi če medved hodi v vašo smer, je najboljše da obstanete in ga z zvokom opozorite na svojo prisotnost. Navadno se medvedi v tem primeru umaknejo, izjemoma se lahko medvedka z mladiči rjoveče zapodi v našo smer, a se tudi v tem primeru od mladičev ne oddalji. Zato je najboljše, da se takrat, ko se ukvarja z mladiči pričnemo počasi umikati, ko se zopet obrne proti nam, pa moramo obstati.
  • Če se znajdemo v medvedovi neposredni bližini, je mirno ravnanje še bolj pomembno, a zaradi strahu navadno tudi veliko težje. Mirno kri nam lahko ohrani misel, da medved ni krvoločen in da se je srečanja verjetno ustrašil prav tako kot mi. Prav zato se moramo izogibati vsem nenadnim kretnjam in gibom, ki bi ga lahko še bolj prestrašila, saj bi v tem primeru lahko resnično napadel. Umakniti se moramo mirno in hitro.
  • Srečanja z medvedkami, ki vodijo mladiče, so lahko najbolj nevarna, vendar je izzid srečanja tudi v tem primeru še najbolj odvisen od našega obnašanja. Če se bo medvedka počutila ogroženo in bo pričela z navideznimi napadi, moramo za umik počakati do trenutka, ko se bo obrnila k mladičem. Umik mora biti pazljiv, pred tem pa morate preveriti tudi, ali se kateri od mladičev ne nahaja v smeri vašega pobega. Veliko težav lahko povzročijo tudi radovedni mladiči, ki se ljudi ne bojijo in si nas želijo pobližje ogledati. Takrat se je najboljše od njih čim hitreje umakniti.
  • Če nas na sprehodu spremlja pes, je najboljše, da ga ne spuščamo s povodca. Medvedi se sicer tudi psov bojijo, vendar lahko medvedka v strahu za mladiče psa napade. Pogosto se ti nato po pomoč zatečejo k lastniku in tako k njemu pripeljejo tudi razdraženo medvedko. Če nas bo pes spremljal na povodcu lahko, če medveda zavoha, z laježem na to opozori tako svojega lastnika kot tudi kosmatinca.

Kljub temu, da je medved napadalen le, ko se počuti ogroženega, ga nikoli ne smemo podcenjevati. Behavioristi ga uvrščajo med najbolj nepredvidljive živalske vrste; ob dejstvu, da lahko teče s hitrostjo do 50 km/h in z enim samim udarcem šape podre človeka, pa si zasluži vso našo pozornost in previdnost.
Povzeto po: A. Simonič: Srečanja z medvedom (1998).
Foto: