Preživetje v naravi: Naravni viri za izdelavo orodij in orožja

Dober dan želim.

Vse se začne s kamnom, skoraj vse...

Če dobro premislimo, se zgodovina ponavlja, ko smo v survival situaciji. Če smo goli - brez vsega, bomo z malo znanja in domišlije prišli do zelo praktičnih orodij in tudi orožja, ki ga bomo v sili lahko uporabili. Naravnih virov je kar nekaj, poznamo več orodja  iz kamna (nož, sekira, kladivo, uteži za pasti in še kaj se bi našlo) Pozimi je seveda malce težje dostopati do primernih kamnov, katere lahko obdelujemo v želeno orodje ali orožje. KLIKNI TU in si poglej primere orodij in orožja iz kamna.

Pri visokem snegu težko najdemo pravi kamen za orodje

Kosti so neverjetno močne in prožne.

Naslednje poglavje so kosti, tako sveže, termično obdelane ali pa kakšne zelo stare. Kosti so neverjetno močne in krati prožne. Uporabimo jih lahko kot šilo, trnek, ročaje.... KLIKNI TU in si oglej več.

Brezovo lubje zelo dobro gori - tudi sveže

Naslednji zelo razširjen predstavnik naravnih virov je pravgotovo  les. V Sloveniji je lesa v izobilju. Tu ne bom izgubljal besed. Že iz navadne leskove palice naredite ogromno reči, kot so ročaji, kopje, lok, bivak, past, frača in ŠE VEČ.

...naj tak tudi ostane. 

Les seveda lahko naredimo še močnejši in sicer z segrevanjem nad ognjem, vendar le do svetlo rjave barve - to lahko potrdim tudi sam, To pride prav pri izdelavi puščic za lok, kopja in raznoraznega orodja.

101 način uporabe kamna

Najbolje pa je, če imamo kovinska orodja in orožje, to je resnični "luksuz". Tudi tu vam ne bom kradel dragocenega časa. Kakorkoli, zdaj smo osvežili spomin, da nam bo koristilo, ko se znajdemo goli v gozdu.

Preživeje v naravi: Divje živali v naravi

Medvedi na pohodnih poteh?

Pozdravljeni.
Pri nas k sreči še ne vidimo takih opozorilnih tabel(zgoraj). Seveda pa večkrat vidimo tablo območje medveda.

Območje medveda - previdnost ni odveč!

Kot zanimivost naj vam povem, da je medved po drugi svetovni vojni v bivši državi Jugoslaviji do smrti poškodoval 3 ljudi. Divji prašič pa malo manj kot 100. Torej se bi bolj morali bati divjih svinj, kot medveda. Omenil sem že, da je najpogostejši razlog napada medveda ravno najboljši človekov prijatelj...Pes, ki ni na povodcu, hitro naleti na medveda, nakar jo ucvre k lastniku, medved pa za njim. Posledice poznamo.

Kdo se koga bolj boji?

Poznamo pa tudi zelo plašne in zelo simpatične živali. Pa si jih poglejmo:

Lisica zvitorepka

Lisičji mladič

Poljski zajec (v Sloveniji)

Sova

Polži so zelo lepi in okusni

Postrv

Čaplja

Vidra

Navadni jelen

Štorklja

Siva čaplja

Vrabček

Seveda je to le kapljica v morje, saj imamo v Sloveniji res ogromno divjih živali.

Preživetje v naravi: Mamutovanje 2013

MAMUTOVANJE 2013

 Pozdravljeni,
drage prijateljice in prijatelji narave. Ne morem mimo dejstva, da so me organizatorji MAMUTOVANJA že tretje leto zapored povabili med svoje vrste. Mamutovanje je (za tiste, ki ga še ne poznate) zimski (vikend) moto zbor na Rogli, na približno 1200m nadmorske višine. Moja naloga je vskič drugačna - organizatorji mi naložijo izziv, sam pa bolj ali manj praktično prikažem določene survival situacije. Priznam, da mi to laska, ker so slušatelji res fenomenalni motoristi in dobri po srcu. Ob tej priliki, vse pohvale organizatorjem in gostom za odličen dogodek z elementi preživetja. Mraza ni manjkalo, a zeblo nas ni.

Prikaz opreme za preživetje

V petek zvečer smo se pogovarjali na kaj moramo biti pozorni, preden gremo na podobne podvige pozimi. Pokazal sem tudi zelo praktičen gorilnik, o katerem sem že pisal.
Povdarjam, da je bilo 90 % obiskovalcev z motorji - od "avtomatika" do "čoperja" in vsi smo prvo noč prespali pri - 10 stopinj celzija, kar pa ni mačji kašelj - če nimaš pametno izbrane opreme.

Pestra udeležba "zimzelenih"

V soboto zjutraj smo popili kavo iz ciganskega kotla in in se do solz smejali dogodivščinam posameznikov, ki so jih zaupali ob tabornem ognju. Sledil je zajtrk, zatem pa sem imel predstavitev svojega survival nahrbtnika, potem je sledil prikaz postavitve pasti padalke v obliki številke 4, ter zank za malo divjad. Nadaljevali smo z prižigom ognja brez vžigalic na različne načine.

Sobotna  idila

Po kosilu smo se lotili izdelave snežnega "tipija" za vsaj 25 oseb. Improvizacija je bila odločilna. V 1m visok sneg smo skopali "jamo", da smo prišli do zemlje. Iz smrekovih sušic smo postavili ogrodje in ga prekrili z vsemogočim materialom, ter prižgali ogenj. Do poznega večera je bilo neverjetno prijetno in nezadimljeno. Ko se je ozračje že močno shladilo, pa je dim le stežka zapustil naš bivak in spodil vse prisotne na plano - k originalnemu tabornemu ognju. Do tega je prišlo, ker je bil vrh prenizek in se ni ustvaril pravi vlek, kot rečemo.

Brez "cigana" ob tabornem ognju skoraj ne gre

Težavo z dimom smo takoj rešili in sicer smo "tipi" razdeli na dva dela in na ta način omogočili kar precej udeležencem udobno ležišče ter predvsem zavetje. Pred spanjem v "tipiju" smo postavili steno iz drv, le katera pa je lepo odbijala toploto in tudi svetlobo.Ponoči iz sobote na nedeljo je bilo približno -15 stopinj celzija.  V nedeljo zjutraj po budnici enega izmed organizatorjev smo resnično dobro vsak posebej pospravili vse rekvizite in opremo, predvsem pa smo poskrbeli, da smo zaseboj pustili, kot smo dobili.
Vsi smo preživeli in se počasi odpravili proti domačim ognjiščem.

V obeh je dobra vsebina...

Snežni rovi za one z jajci

Preživetje v naravi: Snežna luknja - bivak

Še nekaj dni je do Mamutovanja. Motoristi z jajci, vabljeni.

Snežni zdravo!

Če se proti svoji volji znajdemo v zasneženem, neobljudenem okolju si je dobro hitro poiskati primerno zavetje. Zatočišče si lahko postavimo  - pripravimo na več načinov. Če naravnega zavetja ni, si v sneg izkopljite navpično luknjo. Sneg nalagajte po robovih in po možnosti lahko stene gradite tudi iz snežnih blokov. Naredite si sedišče iz snega in ga po najbolših možnostih izolirajte, da vas ne bo zeblo v zadnjico.

  Če je snega malo, (manj kot 1,5 m) kopljite do zemlje. Dobro je, da pomislite iz česa boste naredili streho. Saj se nam večkrat zgodi, da imamo dilemo ali bo šotorka dovolj ali so v bližini veje...

Naprimer če ste slučajno na smučeh in šotorko,jih lahko s pridom uporabite, položite jih na vrh "igluja" in pokrijete luknjo na vrhu. Ker je sneg boljši izolator kot šotorka, na vrh namečemo še sneg. Čisto na koncu dodelajte še vhodni rov.

Graditev podobnih snežnih objektov je relativno hitra (odvisno kako smo opremljeni - ali imamo lopato ali podoben pripomoček v danem trenutku) Dve osebi običajno naredita v eni uri snežni bivak v dveh urah.

Sam sem največkrat kopal v kup snega in si tako pripravil super zavetje, ki je sorazmerno toplo, če imate še kakšno svečo, ki je poleg grelnega telesa še značilec kisika v "igluju".
POZOR!!!! NA VRH IGLUJA VEDNO NAREDITE LUKNJO V PREMERU VSAJ 5-10 CENTIMETROV - DA SE NE ZADUŠITE. Če sneži bodite pozorni, da vam luknje ne zasneži.

V kolikor nimate ustrezne opreme, da bi lahko v snežnem bivaku lahko prespali, tega niti ne poskušajte, saj lahko ZMRZNETE!

Preživetje v naravi: Boj se tudi samega sebe

Pozdravljeni.
Ne vem kolikokrat ste se že izgubili med nabiranjem gob....
Jaz sem se pred 15 leti v domačem gozdu, z skupino enajstih otrok med 5 in 12 let. Najboj stresno je bilo dejstvo, da se je dan bližal večeru in ni bilo sonca, po katerem bi se lahko orientiral. Prav živo se spomnim, kako mi je zakuhalo v glavi od panike in strahu, a tega nisem smel pokazati otrokom - da se ne prestrašišijo.

Domišlijo prepustim vam...

 Skušal sem trezno razmišljati in skovati plan vrnitve. Spomnim se, da sem že takrat imel mobilni telefon, ki pa mi v danem trenutku res ni prav dosti koristil, skratka nisem želel delati sivih las staršem otrok, zato nisem klical pomoči, ker sem to možnost ohranil za kritičen trenutek, če se nam ne posreči najti poti iz gozda.
Plan je bil naslednji: držali smo se gozdne poti in ji sledili v duhu: vse poti vodijo v Rim in se rešili iz velike zagate.

Ste se že izgubili med gobarjenjem?

 Nauk te moje zgodbe je jasen. V kritičnih situacijah velja pravilo, da moramo ohraniti razsodnost in rešiti kar se rešiti da. Torej če se zgubimo pri nabiranju gob, zabredemo na izletu ali podobno, nam ne preti samo zunanja nevarnost, teveč tudi tista - znotraj nas. Zato se je priporočeno vsesti in trdno skleniti kako bomo ukrepali, seveda, pod pogojem, da smo si priznali, da smo izgubljeni. Logično je, da brez razsodnosti ne bomo ravnali prav in bo rešitev odvisna od naključja, ne pa od načrtovanega ravnanja.

Za takega jurčka se splača...

 Gotovo vas je veliko, ki se še niste nikoli zgubili, če je  tako, vse pohvale (pod pogojem, da niste samo doma:), če pa vam je vseeno kje ste, se ne morete nikakor izgubiti.

Preživetje v naravi: Podhladitev ali hipotermija

Pozdravljeni.

Ko človeško telo prične izgubljati toploto hitreje, kot jo lahko proizvaja, govorimo o podhladitvi. Prenizka telesna temperatura vpliva na delovanje možganov tako, da oteži jasno razmišljanje in gibalne sposobnosti človeka. Najbolj nevarno je, ker se ljudje vedno niti ne zavedajo, da se dogaja in tako ne morejo primerno ukrepati.

Največkrat pride do podhladitve pri hladnih zunanjih temperaturah, lahko tudi pri temperaturah nad 4°C, če smo mokri, prepoteni ali smo v vlažnem okolju..

Kateri so znaki za podhladitev?

• drhtenje,
• izčrpanost,
• zmedenost,
• nerodne poteze rok,
• izguba spomina,
• otežen govor,
• zaspanost,
• težave z vidom,
• otrdelost mišic.

Otroci:

• vsi prej našteti znaki,
• svetlo rdeča, mrzla koža,
• zelo nizka stopnja energije.

Kako ukrepam, če vidim osebo, ki je podhlajena?

 Če je možno, osebi izmerimo telesno temperaturo. Če je nižja od 35°C moramo poklicati nujno medicinsko pomoč (112), saj gre za nujen primer.

Če nismo na dosegu nujne medicinske pomoči, pričnemo z ogrevanjem prizadete osebe po naslednjem postopku:

• Žrtev zavarujemo v toplem prostoru - zavetišču.
• Slečemo mokra oblačila.
• Začnemo s segrevanjem centralnih delov telesa – prsni koš, vrat, glava, dimlje. Vzpostavimo kontakt koža na kožo pod zavetjem lahkih, suhih plasti odej, oblačil, spalne vreče.
• Pomagamo s toplimi pijačami in nikoli ne ponujamo alkohola. Če je oseba nezvestna, ji v usta ne dajemo nič.
• Ko dvignemo telesno temperaturo, mora oseba ostati suha in zavita v več plasti tkanine –  ali reševalno odejo vključno z glavo in vratom.
• Poskusimo poiskati medicinsko pomoč.

Oseba ki je podhlajena, je lahko nezavestna in ne diha. V vsakem primeru je osebo, ki ne kaže znakov življenja, oživljati in ji priskrbeti čim hitrejšo zdravstveno oskrbo.

Kaj lahko storim, če ostanem v hladnem vremenu?

·         Opozorite nase z svetlimi kosi oblačil.

·         Če ste v avtu, premaknite vse, kar potrebujete iz prtljažnika, na sedeže in vsako uro za 10

          minut zaženite motor ter ogrevanje.

·         Zavijte telo, tudi glavo, v rezervna oblačila, odeje ali časopisni papir.

·         Ostanite budni.

·         Če sedite, občasno migajte z rokami in nogami, da vzdržujete redno cirkulacijo.

·         Ne jejte nestopljenega snega, saj lahko s tem še dodatni znižate svojo telesno temperaturo.

Kakšna so najboljša oblačila za hladno vreme?

·         Pokrivalo za glavo,

·         pleten šal ali ruta, da zakrijemo obraz,

·         rokavi, naj se na koncih tesno prilegajo zapestjem,

·         rokavice,

·         vodoodporni čevlji ter pregrinjalo,

·         večplastna lažja oblačila.

Prepričajte se, da je zunanja plast vaših oblačil na tesno tkana, po možnosti neprepihljiva. Notranje plasti pa naj bodo volnene, svilene in "flisa" saj bodo zadržale več telesne toplote kot bombaž. Ostanite suhi, saj mokra oblačila hitreje odvajajo toploto. Če vam je pretoplo, odstranite nekaj plasti oblačil, saj tudi potenje pospešuje izgubo toplote.

Ne ignorirajte drgetanja! Je pomemben prvi znak, da vaše telo izgublja toploto. Ko postane trajno, je priporočeno poiskati zavetje v toplem prostoru.

Povzetek iz vira: zazivljenje.org

Preživetje v naravi: 6 osnovnih navodil za postavitev bivaka

Vsak se po svoje znajde

Pozdravljeni.

Danes se bomo posvetili kvalitetni postavitvi bivaka v naravi. Poznamo jih mnogo vrst, poznamo naravne zaklone, bivak si postavimo lahko iz naravnih materialov, nekateri pa uporabijo kar industrijske bivake iz umetnih mas.

Osnovni pogoji za postavitev bivaka so:

     1. Zaščita pred vremenskimi vplivi

Bivak nas mora v prvi vrsti varovati pred dežjem, snegom, vetrom, soncem in tako dalje.
 

     2. Bivak postavite na varno mesto

Izogibajte se nevarnih predelov, kjer na vas prežijo napol podrta drevesa. Izogibajte se skalnatih sten, ker se lahko zgodi, da vam kamen, ki ga je sprožila divjad, pokvari dan.

     3. Bivak naj bo stabilen

Bivak bora biti stabilen, meddrugim tudi zato, da vam ga močan veter ne podre. Prilagodite ga vremenskim razmeram.

    4. Prezračevanje

Prezračevanje bivaka je posebej pomembno, ko uporabljate goriva (plin, tekoči vosek)za ogrevanje bivaka. Na ta način preprečite zadržrvanje  ogljikovega monosida, po drugi plati pa moramo zaradi dihanja omogočiti ogljikovemu dioksidu, da nekako "zapusti" bivak.

    5. Zadrževanje toplote

Zagotovite si neko (čimboljšo) izolacijo bivaka, da preprečite vdor hladnega zraka ter preprečite toplemu zraku, da se ohladi. Na ta način boste privarčevali z gorivom za ogrevanje.

    6. Sušenje mokrega perila

Bivak postavite tako, da vam bo oblika omogočala morebitno sušenje prila. Naredite si inprovizorično stojalo za sušenje perila v bivaku - biti suh je nekaj najlepšega v divjini.

Bivak za 5 oseb

 

  

Preživetje v naravi: Srečanje z medvedom

Kljub temu, da si naše gozdove delimo s približno 400 medvedi, je verjetnost, da se z njimi srečamo, precej majhna. Vseeno vsako leto poslušamo zgodbe sprehajalcev, ki so nehote naleteli na medveda ali celo na medvedko z mladiči. Kako ravnati v takšnem primeru, da ne bi prišlo do najhujšega?
Da bi lahko ob srečanju z medvedom pravilno reagirali, moramo dobro razumeti njihovo obnašanje. Prva stvar, na katero ne smemo pozabiti je, da medved izredno dobro sliši in voha, medtem ko vidi precej slabše. Zato jih le stežka presenetimo - do izjem prihaja, ko je zatopljen v iskanje hrane ali ko medvedko zamotijo mladiči.
Tudi v teh primerih še ni nujno, da smo ljudje v nevarnosti – za medvede smo namreč v prvi vrsti nevarni nasprotniki, ki se jim je najboljše izogniti, in ne plen. Ravnanje medveda ob srečanju s človekom je tako odvisno od njegovega občutka ogroženosti in možnosti umika. Medved bo napadel le, če se bo počutil skrajno ogroženega, medvedka pa tudi, če domneva, da so ogroženi njeni mladiči.

Kdaj se medved počuti ogroženega?

To se zgodi takrat, ko se človek medvedu preveč približa in s tem prekorači t.i. tolerančno razdaljo, do katere živali še prenesejo bližanje napadalca. Ko to razdaljo prekoračimo se počutijo tako skrajno ogrožene, da si ne upajo več zbežati, ampak se lahko branijo le še z napadom. Kje je točka, po kateri se nam ob srečanju s kosmatincem slabo piše, je težko določiti, saj je odvisna od posameznega medveda. Tisti, ki so manj agresivni, nas lahko spustijo nekoliko bližje, bolj občutljive pa bodo zagotovo medvedke z mladiči.
Zaradi njihovih izostrenih čutov se medvedi pred ljudmi navadno umaknejo že preden se jim preveč približamo, včasih pa na približevanje kritični točki celo opozorijo z zastraševalnim nastopom oz. navideznim napadom. Takrat se medved navadno povzpne na zadnje noge, renči in rjove, a tudi v tem primeru medved navadno ne napade, razen če ga h temu vzpodbudi ravnanje, ki ga medved razume kot napad.

Kaj lahko naredimo?

• Če se bi srečanju z medvedom raje izognili, je še najboljše, da se zanesemo na njegova čutila. Najprej nas bo najverjetneje zavohal, a ker lahko veter naš vonj odnese v drugo smer, poskrbimo tudi za to, da nas bo slišal. Glasna hoja, petje in žvižganje ga bo zagotovo opozorilo na našo prisotnost, v temi pa ga bo prepodil tudi močan snop svetlobe iz baterijske svetilke

• Če medveda srečamo na daljši razdalji, se moramo umiriti in se izogibati sunkovitim gibom, ki nam v očeh živali dajejo videz napadalca. Če je medved od nas oddaljen 30 ali več metrov, je najboljše obstati na mestu in mu dovoliti, da nadaljuje svojo pot. Tudi če medved hodi v vašo smer, je najboljše da obstanete in ga z zvokom opozorite na svojo prisotnost. Navadno se medvedi v tem primeru umaknejo, izjemoma se lahko medvedka z mladiči rjoveče zapodi v našo smer, a se tudi v tem primeru od mladičev ne oddalji. Zato je najboljše, da se takrat, ko se ukvarja z mladiči pričnemo počasi umikati, ko se zopet obrne proti nam, pa moramo obstati.

• Če se znajdemo v medvedovi neposredni bližini, je mirno ravnanje še bolj pomembno, a zaradi strahu navadno tudi veliko težje. Mirno kri nam lahko ohrani misel, da medved ni krvoločen in da se je srečanja verjetno ustrašil prav tako kot mi. Prav zato se moramo izogibati vsem nenadnim kretnjam in gibom, ki bi ga lahko še bolj prestrašila, saj bi v tem primeru lahko resnično napadel. Umakniti se moramo mirno in hitro.

• Srečanja z medvedkami, ki vodijo mladiče, so lahko najbolj nevarna, vendar je izzid srečanja tudi v tem primeru še najbolj odvisen od našega obnašanja. Če se bo medvedka počutila ogroženo in bo pričela z navideznimi napadi, moramo za umik počakati do trenutka, ko se bo obrnila k mladičem. Umik mora biti pazljiv, pred tem pa morate preveriti tudi, ali se kateri od mladičev ne nahaja v smeri vašega pobega. Veliko težav lahko povzročijo tudi radovedni mladiči, ki se ljudi ne bojijo in si nas želijo pobližje ogledati. Takrat se je najboljše od njih čim hitreje umakniti.

• Če nas na sprehodu spremlja pes, je najboljše, da ga ne spuščamo s povodca. Medvedi se sicer tudi psov bojijo, vendar lahko medvedka v strahu za mladiče psa napade. Pogosto se ti nato po pomoč zatečejo k lastniku in tako k njemu pripeljejo tudi razdraženo medvedko. Če nas bo pes spremljal na povodcu lahko, če medveda zavoha, z laježem na to opozori tako svojega lastnika kot tudi kosmatinca.

Kljub temu, da je medved napadalen le, ko se počuti ogroženega, ga nikoli ne smemo podcenjevati. Behavioristi ga uvrščajo med najbolj nepredvidljive živalske vrste; ob dejstvu, da lahko teče s hitrostjo do 50 km/h in z enim samim udarcem šape podre človeka, pa si zasluži vso našo pozornost in previdnost.
Povzeto po: A. Simonič: Srečanja z medvedom (1998).
Foto:

Preživetje v naravi: BLOŠKA ZIMSKA PRAVLJICA

Preživetje v naravi: Bloška zimska pravljica

Lep zimski pozdrav. Danes bom bolj redkobeseden  - slike povedo več kot 1000 besed, rečemo ponavadi. Danes vam bom pokazal, kako je na Blokah pozimi - na mestu kjer je v starih časih stal lesen grad Metulium. Imeli smo se fantastično, vreme nam je bilo naklonjeno.

S hčerko na potepu

Zimska idila

Kilometer dolga dolina

Ali vidiš...?

Prve človeške sledi - so za nami

No comment...

Stopinja velikega navadnega jelena

Preživetje v naravi: Bivakiranje v snegu

Lep zimski pozdrav.

Bivakiranje na snegu  - MAMUTOVANJE 2012

Prijatelj Jaka Lenček (eden izmed organizatorjev MAMUTOVANJA - zimskega motorističnega zbora) me je prosil naj kaj napišem na temo:

Na kaj moramo biti pozorni, preden se odpravimo na bivakiranje v snegu.

V prvi vrsti se moramo vprašati:

1. Kam smo namenjeni
2. Koliko časa bomo preživeli v zimskih razmerah
3. Ali imamo sploh primerno opremo, da se lotimo podviga
4. Ali smo obvestili vsaj najbližje kam se odpravljamo - točna  ali zelo približna mikro lokacija je zaželjena
5. Ali imamo partnerja za preživetje - če greste sami - veliko tvegate
6. Ali imamo plan B - pozimi vas lahko marsikaj preseneti
7. Kaj narediti, če na lokaciji ni omrežja za telefon in še bo lahko našteval

Vsaka lokacija ima tudi pozimi svoje specifične lastnosti. To so naprimer: Nadmorska višina, dostopnost oziroma razgibanost terena, mikroklima (če je v bližini vodni vir se običajno lahko pričakuje zelo nizke temperature), flora, favna... Na vse to je potrebno pomisliti. Če greste na neznano lokacijo, bodite pripravljeni na najhujši scenarij.

Kratka navodila pred spanjem

Dolžino bivanja v naravi načeloma določite sami. Vsi pa dobro vemo, da se to bivanje lahko podaljša proti naši volji iz najrazličnejših razlogov. Ne bom jih našteval, ker ni zgornje meje le teh. Torej pred odhodom vedno imejte v glavi, kaj pa če... vendar to delajte z občutkom, ker ni nujno, da se vam doma ne more nič zgoditi. Če pride do situacije, ko kje obtičimo se poskusimo umiriti in nikakor si ne dovolimo, da nas brezglavost pokoplje.

Komfort bo v veliki večini odvisen od opreme, ki jo imate. Osebno ne uporabljam high tech opreme in se poskušam cimbolj približati naravnim sredstvom - čudno kajne? Poglejte, v Sloveniji imamo približno 90 odstotno pokritost z gozdovi. Izkoritite to danost in preizkusite posteljo in bivak iz smrekovih vej - če nimate armafleks podlage in šotora. Presenečeni boste, kaj dela narava.
Od opreme bi posebej povdaril topla in "rezervna" oblačila. Bodite oblečeni po principu čebule - torej večplastno. Ob  večjih naporih se boste gotovo spotili - upoštevajte to, da imate dodatna suha in sveža oblačila. Ne pozabite tudi na osebno higieno.

Levo zgoraj - Teepee Bivak

Na zimsko bivakiranje opozorite svoje bližnje in prijatelje, da vas bo lažje iskati, če se ne vrnete kot dogovorjeno. Seveda je pomembno, da se ne odpravite sami. Če boste sami veliko tvegate, kot sem že omenil.

Pred spanjem si dobro izolirajte ležišče in uporabite materiale, ki so na voljo. Če spite v spalni vreči, priporočam, da spite samo v spodnjicah. Danes so na voljo tudi raznorazne bivak vreče(uporabite tudi vrečo za surf), v katerih lahko spite tudi na dežju ali snegu - so nepremočljive. V izrednih situacijah vam bo zelo prav prišla takoimenovana astronavtska folija - reševalna odeja. Pozimi naj bo zlata stran na zunanji strani.

Ziska radost

Za konec pa samo še ta namig: Če bi opazovali živali, bi se marsikaj naučili.

Prijetne zimske izkušnje vam želim!